Konto strokovna ekipa

Arhiv novic

Poslovna uspešnost

Poslovno uspešnost podjetja je nujno potrebno ločiti od delovne uspešnosti delavca. Za delovno uspešnost je nagrajen delavec za svoje individualne rezultate pri delu, poslovna uspešnost pa se izračunava za doseganje načrtovanih ciljev iz tekočega poslovanja na osnovi letnega načrta in sicer z merili, kot so:

  • doseganje plana proizvodnje in storitev,
  • doseganje plana prodaje,
  • kakovost proizvodov oz. storitev,
  • zmanjšanje stroškov in zastojev v proizvodnji,
  • izkoriščenost delovnih zmogljivosti, itd.

Pri izplačilu dela plače iz naslova poslovne uspešnosti podjetja gre torej za neko vrsto »kolektivne stimulacije«, ki se deli med delavce v odvisnosti od relativnega razmerja delovnega mesta, prisotnosti na delu ter individualne delovne uspešnosti posameznika, ugotovljene s klasičnimi merili količine in kakovosti ter gospodarnosti dela.

Poslovna uspešnost naj bi se obračunavala in izplačevala pod dvema pogojema:

  • izpolnjeni določeni poslovni cilji in
  • presežek denarja na ravni družbe, ki ga je mogoče uporabiti za plače.

Izplačilo poslovne uspešnosti je fakultativno oz. odvisno od določil, postavljenih v internem aktu delodajalca.

Pri tem naj še opozorimo, da poslovne uspešnosti kot plačila iz tekočega poslovanja ne smemo zamenjevati z udeležbo na dobičku kot končnem poslovnem rezultatu.

 

Sprememba Zakona o dohodnini omogoča izplačilo poslovne uspešnosti brez obremenitve z dohodnino in sicer do višine 70% zadnje znane povprečne plače v RS. Gre za izplačilo za poslovno uspešnost, ki je po zakonu o delovnih razmerjih opredeljena kot sestavni del plače, pri katerem so izpolnjene naslednje omejitve:

  • bo izplačana le enkrat v koledarskem letu
  • vsem upravičenem delavcem hkrati in pod pogojem
  • da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ali
  • da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila.

 

Da bi delodajalec del plače iz naslova poslovne uspešnosti lahko izplačal davčno ugodnejše obravnavano (brez dohodnine), mora sprejeti interni akt, v katerem mora opredeliti:

  • Kdaj je podjetje poslovno uspešno,
  • Kriterije, ki bodo zagotavljali enotno obravnavo vseh delavcev in bodo znani v naprej.

V zvezi s kriteriji je kar nekaj nejasnosti, predvsem pa se postavlja vprašanje, ali se šteje, da so kriteriji znani v naprej, če jih delodajalec sprejme tik pred izplačilom.

 

Marsikje delodajalci konec leta izplačujejo božičnice ali 13. plače ali novoletne nagrade. Ta izplačila so obravnavana kot del plače in so pri obračunu dohodnine v mesecu izplačila obravnavana dohodninsko kumulativno s plačami.

Če bi delodajalec katero od teh izplačil želel izplačati kot del plače iz naslova poslovne uspešnosti davčno ugodnejše v skladu s spremembo zakona o dohodnini, bi moral zadostiti zgoraj navedenim pogojem, poleg tega pa je takšno izplačilo možno šele po 01.01.2017.

 

V letošnjem letu torej delodajalec lahko izplača božičnico kot neko nagrado, ki ni izplačilo plače in naslova uspešnosti poslovanja, tako kot vsako leto do sedaj. Tudi če jo želi izplačati kot del poslovne uspešnosti in želi izplačilo izvesti v letošnjem letu, bo takšna božičnica obremenjena z dohodnino.

Če jo želi izplačati dohodninsko ugodnejše kot del plače iz naslova uspešnosti poslovanja, pa to pomeni izdelati interni akt in jo izplačati v skladu z Zakonom o dohodnini v januarju 2017. To pomeni zamik izplačila vseh nadaljnjih božičnic v januar prihodnjega leta (2017).

 

 

Ekipa Konto d.o.o.
 

Objavljeno v Svetovanje |

Od 01.01.2016 obvezna prijava v socialna zavarovanja preko portala E-VEM ter spremembe pri REK obrazcih

(povezava do strani: http://evem.gov.si/evem/)

Obvezna prijava v socialna zavarovanja prek spletnega portala E-VEM

Od 01. Januarja 2016 torej ne bo več možna prijava zavarovanj v papirni obliki na vložiščih prijavno-odjavne službe na katerekoli območni enoti ali izpostavi, ampak bodo morali vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvezna socialna zavarovanja urejati prek sistema e-VEM.

V primeru, da po 01.01.2016 novega zaposlenega ne boste prijavili v obvezno socialno zavarovanje pred začetkom dela, ali ga ne boste odjavili oz. spremenili podatkov pravočasno, vas lahko doleti globa v višini 1.500 do 2.000 EUR.

Roki za vložitev prijav podatkov:
1. M1 – prijavo v zavarovanje in M3 – prijavo spremembe med zavarovanjem – v roku 8 dni od izpolnitve pogojev za vstop v obvezno zavarovanje, oziroma od dneva nastanka spremembe med zavarovanjem;
2. M2 – odjavo iz zavarovanja – v roku 8 dni od dneva prenehanja pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje oziroma;


Spremembe pri REK Obrazcih – Nova XML shema z razširitvijo iREK

Z omenjenim zakonom (ZMEPIZ-1) pa se je s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu določila tudi nova vrsta, oblika in način predložitve podatkov, ki so potrebni za oblikovanje prijave podatkov o osnovah v matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sprememb teh podatkov, in so jih delodajalci, ki so plačniki davka, dolžni za delavce v delovnem razmerju sporočiti v obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazci). Na podlagi navedenega Pravilnika se tako s 01. 01. 2016 spreminja oblika poročanja za dohodke iz delovnega razmerja.

Na spletni strani https://beta.edavki.durs.si/Documents/Schemas/PODO-Common-1.xsd je objavljena nova XML shema z razširitvijo iREK, ki vključuje zgoraj omenjene zakonske spremembe in začne veljati s 01.01.2016. Navedene spremembe REK obrazcev se nanašajo na poročanje podatkov za dohodke 1001, 1091, 1095, 1098, 1003, 1107, 1150, 1101, 1102, 1103, 1110, 1111, 1090, 1100, 1122, 1124.

Objavljeno v Delovno pravo & kadri, spremembe zakonodaje |

Reprezentanca

Poslovni partner je pravna ali fizična oseba, s katero vaša družba (ali s.p.) poslovno sodeluje. Poslovno sodelovanje lahko poteka preko ustvarjanja vaših prihodkov, ustvarjanja vaših odhodkov, preko izvedbe vaših nakupov osnovnih sredstev od te osebe in podobno. Reprezentančne pogostitve je lahko deležna tudi oseba, s katero dejansko še ne poslujete, a to po pričakovanjih boste. Vaši potencialni kupci ali dobavitelji so lahko deležni reprezentančnih dogodkov, a morate pri tem zagotoviti dovolj trdne in jasne dokaze, da je njihova udeležba na reprezentančnem dogodku poslovno smiselna. Če kasneje (po reprezentančnem dogodku) do poslovnega sodelovanja s tako osebo pride, večjih tveganj ni, v kolikor pa do sodelovanja ne pride, je tveganje nekoliko višje. V primeru davčne kontrole bo namreč potrebno znati dokazati poslovno upravičenost vključitve take osebe v reprezentančni dogodek in opisati razloge, zakaj do sklenitve posla s to osebo kljub vašim prizadevanjem ni prišlo.

Glede na navedeno zato velja: prava reprezentanca je dejansko le tisti poslovni dogodek, ki je povezan z vašimi obstoječimi poslovnimi partnerji. Kadar gre za dogodek, povezan s potencialnimi (torej bodočimi) poslovnimi partnerji, je dogodek lahko reprezentančnega značaja (če gre za pogostitve, dajanje nekih daril ali podobno), a bo treba ta značaj znati dokazati. Sem sodijo dogodki, kot so: poslovna kosila, družabni dogodki, na katere povabite svoje poslovne partnerje, novoletne zabave za poslovne partnerje in podobno. Taki dogodki so poslovno potrebni, razlogi za njegovo izvedbo niso niti poslovno niti davčno sporni.

Pogosta napaka, ki se v okviru stroškov reprezentance pojavlja v praksi, je, da se račune in ostale dokumente, ki so nastali v reprezentančnem dogodku, ne opremi s podatki, kdo od poslovnih partnerjev je bil te reprezentance deležen. Za namene obdavčitve je namreč taka označba potrebna, zato svetujem, da na vse dokumente, povezane s pravim reprezentančnim dogodkom, zapišite naziv poslovnega partnerja (ime družbe, s.p.).

Objavljeno v Računovodstvo |

Prvi izziv 2015

Na javno povabilo lahko oddajo ponudbo delodajalci iz vse Slovenije. Delovno razmerje lahko z osebo sklenete za nedoločen čas ali za določen čas najmanj 15 mesecev, skupaj s 3-mesečnim poskusnim delom.

Delodajalec z zaposlitvijo osebe dobi subvencijo v višini 2.750 evrov. Delodajalec mora biti izbran na javnem povabilu, ki traja do 30.06.2016 oz. do porabe sredstev.

Oseba mora biti:
• prijavljena med brezposelnimi najmanj 3 mesece,
• mlajša od 30 let (stari od 15 do največ 29 let in 364 dni),
• ima stalno prebivališče v vzhodni Sloveniji ter
• se ne izobražuje ali usposablja.

Pogoji in postopek prijave:
1. Pred oddajo ponudbe na javno povabilo morate pri Zavodu objaviti prosto delovno mesto. (PDM-1)
2. Na javno povabilo se prijavite tako, da predložite ponudbo za subvencionirano zaposlitev na našo območno službo, ki je pristojna glede na vaš sedež.

Vključevanje kandidatov:
1. Če je vaša ponudba sprejeta na javnem povabilu, z nami podpišete pogodbo o dodelitvi subvencije.
2. Nato izbrana brezposelna oseba (kandidat) z nami podpiše pogodbo o vključitvi v program.
3. Izbrano brezposelno osebo (kandidata) morate zaposliti v 15-ih koledarskih dneh od podpisa pogodbe o dodelitvi subvencije.
4. Delovno razmerje sklenete na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo podpišete z izbrano brezposelno osebo (kandidatom).
5. Po sklenitvi delovnega razmerja novo zaposleno osebo samodejno odjavimo iz evidence brezposelnih.

Objavljeno v Delovno pravo & kadri |

Davčne blagajne – obvestilo o obveznosti izdaje računa

Takšno obvestilo morajo nalepiti na vsako elektronsko napravo za izdajo računov, ali ga izobesiti na drugem kupcu vidnem mestu v poslovnem prostoru (npr. na pult ali steno poleg blagajne). V nasprotnem primeru storijo davčni prekršek, ki se kaznuje z globo od 2.000 do 50.000 EUR.

Oblika in velikost takšnega obvestila sta natančno predpisani s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov. Za nepremičen poslovni prostor je predpisana velikost obvestila najmanj v formatu A5 (148 x 210 mm), za premičen poslovni prostor pa najmanj v formatu A7 (74 x 105 mm).

Obvestila v različnih formatih pdf (A7, A6, A5, A4, A3) in v vektorski obliki so objavljena na spletni strani FURS, s katere si jih lahko zavezanci natisnejo. Tiskovina mora biti barvna. Formata A6 in A7 dovoljena le za premične prostore!!! Zakonodaja sicer ne predvideva nalepk, panojev ali drugih oblik tiskovine, vendar je njihova uporaba vseeno možna. Zavezanci se o tem, ali bodo razobesili obvestilo v obliki nalepke, plakata ipd., ali pa bodo obvestilo zgolj natisnili s spletne strani FURS, odločijo sami.


Spletni naslovi, kjer je možno obvestila natisniti ali prenesti:

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Nadzor/Podrocja/Davcne_blagajne_in_VKR/Novice/2015/151127__obvestilo_o_obveznosti_izdaje_racuna.pdf

in na tej strani pod naslovom: Obvestilo o obveznosti izdaje, prevzema in zadržanja računa:

http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane_knjige_racunov_vkr/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=3956&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ea273212f4ff7cd0c63ab424b164a83c

Objavljeno v Računovodstvo, spremembe zakonodaje |


7 razlogov za racunovodstvo Konto

 






#





#