Poslovno uspešnost podjetja je nujno potrebno ločiti od delovne uspešnosti delavca. Za delovno uspešnost je nagrajen delavec za svoje individualne rezultate pri delu, poslovna uspešnost pa se izračunava za doseganje načrtovanih ciljev iz tekočega poslovanja na osnovi letnega načrta in sicer z merili, kot so:
- doseganje plana proizvodnje in storitev,
- doseganje plana prodaje,
- kakovost proizvodov oz. storitev,
- zmanjšanje stroškov in zastojev v proizvodnji,
- izkoriščenost delovnih zmogljivosti, itd.
Pri izplačilu dela plače iz naslova poslovne uspešnosti podjetja gre torej za neko vrsto »kolektivne stimulacije«, ki se deli med delavce v odvisnosti od relativnega razmerja delovnega mesta, prisotnosti na delu ter individualne delovne uspešnosti posameznika, ugotovljene s klasičnimi merili količine in kakovosti ter gospodarnosti dela.
Poslovna uspešnost naj bi se obračunavala in izplačevala pod dvema pogojema:
- izpolnjeni določeni poslovni cilji in
- presežek denarja na ravni družbe, ki ga je mogoče uporabiti za plače.
Izplačilo poslovne uspešnosti je fakultativno oz. odvisno od določil, postavljenih v internem aktu delodajalca.
Pri tem naj še opozorimo, da poslovne uspešnosti kot plačila iz tekočega poslovanja ne smemo zamenjevati z udeležbo na dobičku kot končnem poslovnem rezultatu.
Sprememba Zakona o dohodnini omogoča izplačilo poslovne uspešnosti brez obremenitve z dohodnino in sicer do višine 70% zadnje znane povprečne plače v RS. Gre za izplačilo za poslovno uspešnost, ki je po zakonu o delovnih razmerjih opredeljena kot sestavni del plače, pri katerem so izpolnjene naslednje omejitve:
- bo izplačana le enkrat v koledarskem letu
- vsem upravičenem delavcem hkrati in pod pogojem
- da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ali
- da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila.
Da bi delodajalec del plače iz naslova poslovne uspešnosti lahko izplačal davčno ugodnejše obravnavano (brez dohodnine), mora sprejeti interni akt, v katerem mora opredeliti:
- Kdaj je podjetje poslovno uspešno,
- Kriterije, ki bodo zagotavljali enotno obravnavo vseh delavcev in bodo znani v naprej.
V zvezi s kriteriji je kar nekaj nejasnosti, predvsem pa se postavlja vprašanje, ali se šteje, da so kriteriji znani v naprej, če jih delodajalec sprejme tik pred izplačilom.
Marsikje delodajalci konec leta izplačujejo božičnice ali 13. plače ali novoletne nagrade. Ta izplačila so obravnavana kot del plače in so pri obračunu dohodnine v mesecu izplačila obravnavana dohodninsko kumulativno s plačami.
Če bi delodajalec katero od teh izplačil želel izplačati kot del plače iz naslova poslovne uspešnosti davčno ugodnejše v skladu s spremembo zakona o dohodnini, bi moral zadostiti zgoraj navedenim pogojem, poleg tega pa je takšno izplačilo možno šele po 01.01.2017.
V letošnjem letu torej delodajalec lahko izplača božičnico kot neko nagrado, ki ni izplačilo plače in naslova uspešnosti poslovanja, tako kot vsako leto do sedaj. Tudi če jo želi izplačati kot del poslovne uspešnosti in želi izplačilo izvesti v letošnjem letu, bo takšna božičnica obremenjena z dohodnino.
Če jo želi izplačati dohodninsko ugodnejše kot del plače iz naslova uspešnosti poslovanja, pa to pomeni izdelati interni akt in jo izplačati v skladu z Zakonom o dohodnini v januarju 2017. To pomeni zamik izplačila vseh nadaljnjih božičnic v januar prihodnjega leta (2017).
Ekipa Konto d.o.o.
