Letni dopust 2026

06.03.2026

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Delodajalec mora delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta pripada delavcu v tekočem koledarskem letu. Odločbo oz. sklep mora izdati najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu. Delavec mora biti do tega datuma obveščen bodisi pisno bodisi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja delodajalec.
Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh, delavec ne more dopusta izrabljati po urah.

Minimalno število letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
Primer:
 če delavec dela 4 dni v tednu, je minimalno število 16 dni letnega dopusta,
 če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število 20 dni letnega dopusta,
 če delavec dela 6 dni v tednu, je minimalno število 24 dni letnega dopusta.

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo:
 prazniki in dela prosti dnevi,
 odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe,
 drugi primeri opravičene odsotnosti.

ZDR-1 določa primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:
 Starejši delavci (nad 55 let), invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro imajo pravico do najmanj
po 3 dodatne dneve letnega dopusta za posamezni primer.
 Delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki
urejajo družinske prejemke, imajo pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta.
 Za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let ima delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega
dopusta.
 Delavcu, ki je mlajši od 18 let pripada dodatnih 7 dni.
Dodatni dnevi letnega dopusta kot določa ZDR-1 so lahko določeni v kolektivni pogodbi ali se določijo z internim
aktom na ravni podjetja.

1. IZRABA LETNEGA DOPUSTA

Delavec se letnemu dopustu ne more odpovedati, saj mu po ZDR-1 pripada. V kolikor delavec preneha z delovnim
razmerjem, se za neizrabljen dopust z delodajalcem lahko dogovori za denarno nadomestilo (velja samo za ob
prenehanju delovnega razmerja). Opozoriti vas moramo, da zadnji primeri Sodne prakse nalagajo obveznost
delodajalcem, da v kolikor delavec do prenehanja delovnega razmerja ni mogel izkoristiti pripadajočega letnega
dopusta, mu je neizrabljen dopust potrebno izplačati, ne glede na to na kateri strani je objektivni razlog za
neizkoriščen dopust. V primeru, da delavec ne preneha z delovnim razmerjem in ne koristi letnega dopusta v
zakonsko predpisanem roku (do 30.06. v naslednjem koledarskem letu), mu le-ta propade.
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delavec in delodajalec
se o izrabi letnega dopusta dogovorita, vendar se pri dogovoru upoštevajo tako potrebe delovnega procesa kot
tudi potrebe delavca. Delodajalec lahko od delavca zahteva, da planira vnaprej izrabo najmanj dveh tednov
letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, vendar mora o tem obvestiti delodajalca najmanj 3 dni
pred izrabo. V primeru, da je ogrožen delovni proces, lahko delodajalec odsotnost delavca zavrne. V času šolskih
počitnic lahko delavci, ki imajo šoloobvezne otroke, izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta. V primeru, da je
ogrožen delovni proces, lahko delodajalec odsotnost delavca zavrne.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan
izrabiti vsaj dva tedna dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Preostanek dopusta v dogovoru z
delodajalcem delavec lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. V primeru, da delavec zaradi bolezni ali
poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za varstvo in nego otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta v
tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta, lahko ves letni dopust izrabi do 31. marca leta,
ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta (sprememba 2023, sprememba 162. člena ZDR-1).

2. SORAZMERNI DEL DOPUSTA

Delavcu pripada celoten letni dopust, če je zaposlen skozi celo leto. V kolikor delavec, ki sklene delovno razmerje
ali mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje
zaposlitve krajše od 1 leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega
dopusta).

Primer:
Delavec, ki je v letu 2026 zaposlen od 01.01.2026 do 15.6.2026 (5 dopolnjenih mesecev) je po zakonodaji
upravičen do 5/12 dopusta. Za celo leto pripadajoči dopust 20 dni. Izračun: 20/12*5 = 8,33 dni. Pri izračunavanju
sorazmernega dela dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta, kar v tem primeru
pomeni 8 dni.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec
dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem
delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Sodna praksa in priporočila inšpektorjev:
V zadnjem času inšpektorji priporočajo, prav tako so znane že nekatere sodne prakse na to temo, da se naj bi
sorazmerni del dopusta (enako nato velja tudi za izračun in izplačilo regresa) izračunaval tudi na dneve zaposlitve
in ne zgolj na dopolnjene mesece. To pravilo sicer še ni uzakonjeno, kar pomeni, da za delodajalce ni zavezujoče,
vendar pa v primeru inšpekcijskega pregleda inšpektor lahko določi, da je to zadevo potrebno popraviti. V kolikor
v tej zadevi pri zakonodaji pride do spremembe, vas bomo obvestili.

Primer takega izračuna: Delavec, ki je v letu 2026 zaposlen od 01.01.2026 do 15.6.2026. Za celo leto pripadajoči
dopust 20 dni. Izračun sorazmernega dela letnega dopusta: 20/12*5 = 8,33 + 20/12/30*15 = 0,83. Skupaj
pripadajoči letni dopust 9,16, kar zaokrožimo na 9 dni dopusta.

3. IZREDNI (plačani) DOPUST

Delavec ima po ZDR-1 v posameznem koledarskem letu pravico do odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih
dni zaradi osebnih okoliščin kot so:
 lastne poroke,
 smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otroka ali posvojenca, otroka zakonca ali zunajzakonskega
partnerja,
 smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
 hujše nesreče, ki zadane delavca,
 spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan (sprememba 2020, dopolnitev 165.
člena ZDR-1).

Dodatne dni izrednega dopusta oz. za druge osebne okoliščine pa lahko določajo še Kolektivne pogodbe
dejavnosti oziroma jih določi Delodajalec v svojih internih aktih.

 

Z lepimi pozdravi, ekipa Konta :)