Plačilo za poslovno uspešnost (»božičnica«) / diskriminacija

20.11.2024

Za davčno ugodnejšo obravnavo plačila za poslovno uspešnost, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• Plačilo mora imeti po vsebini naravo plačila za poslovno uspešnost podjetja, ne
  temelji pa na individualni delovni uspešnosti posameznika;
• Pravica do plačila za poslovno uspešnost mora biti določena v splošnem aktu
  Podjetja ali kolektivni pogodbi;
• izplačila iz naslova poslovne uspešnosti so v letu 2024 neobdavčena višina do 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji                                                                                          (zadnji podatek za avgust 2.353,76 €);
• Neobdavčena višina izplačila za poslovno uspešnost velja za izplačila v denarju ali
  naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem. V primeru,
  da je izplačilo izplačano dvakrat v koledarskem letu, se izplačili seštejeta, seštevek
  pa je neobdavčen do višine 100 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v
  Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero je dohodnina odmerjena.

Ni potrebno, da bi morali biti kriteriji za izplačilo, če so določeni s splošnim aktom, določeni enotno za vse delavce, ravno tako pa tudi ne, da bi moralo biti to izplačilo izplačano vsem upravičenim delavcem hkrati.

Svetujemo, da imate kot delodajalci pravilno sestavljen in dodelan splošni akt, ki vsebuje vse kriterije za nagrado iz naslova poslovne uspešnosti.

Izvajalec obračuna plač (npr.: računovodstvo) mora biti seznanjen s splošnim aktom in posledično s kriteriji izplačila nagrade, saj je to pomembno tudi za poročanje v rek-obrazcu. Namreč, če je izplačilo plače za poslovno uspešnost vezano na prisotnost delavca, vpiše delodajalec osnovo za plačilo prispevkov drugo polje, kot če ni vezano na prisotnost delavca.

O vseh morebitnih spremembah splošnega akta je potrebno obvestiti zaposlene, ravno tako jih je potrebno obvestiti o izplačilu poslovne uspešnosti za obravnavano izplačilo, s sklepom.

Izpostavljamo pa najnovejšo sodno prakso na tem področju, saj je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 20. 08. 2024 izdalo sklep (opr. št. VSRS Sklep VIII Ips 9/2024) glede plačila za poslovno uspešnost (»božičnica«), in sicer je iz vidika diskriminacije presojalo kriterij, ki za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti na delu, kar je v praksi pogosto določeno v internih aktih o izplačilu poslovne uspešnosti.

Iz predmetnega sklepa kot bistveno izhaja, da delodajalca tudi v zvezi z izplačilom iz naslova poslovne uspešnosti zavezuje prepoved diskriminacije, saj mora delavcem zagotoviti enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Po stališču Vrhovnega sodišča RS sicer ni nedopustno, da se pri določitvi kriterijev za priznanje in višino plačila za poslovno uspešnost upošteva število dni prisotnosti delavca na delu, vendar pa uporaba tega kriterija ne sme biti diskriminatorna.

V obravnavanem primeru je bila delavka bolniško odsotna in je iz tega razloga prejela sorazmerno nižji znesek izplačila iz naslova poslovne uspešnosti, kar pa po stališču Vrhovnega sodišča RS pomeni, da je bila z delavci, ki niso bili bolniško odsotni in so bili posledično pri plačilu za poslovno uspešnost obravnavani bolj ugodno, v primerljivem položaju. Delodajalec pri delavki tako ni upošteval obdobij, ko je bila odsotna z dela zaradi bolezni, tako da ji je izplačal zmanjšane zneske poslovne uspešnosti, in sicer ob upoštevanju obdobja njene bolniške odsotnosti v posameznem letu (to je izhajalo iz kriterijev za plačilo poslovne uspešnosti v podjetniški kolektivni pogodbi). Posledično naj bi bili tako izpolnjeni vsi trije pogoji za ugotovitev diskriminacije:

• delavka je bila pri odmeri plačila za poslovno uspešnost manj ugodno obravnavana;
• razlog za to je bil povezan z osebno okoliščino na njeni strani (zdravstveno stanje);
• delavka in delavci, ki so prejeli višje plačilo za poslovno uspešnost, so bili v primerljivi
  situaciji.

Pri sami utemeljitvi zadevne odločitve je Vrhovno sodišče RS med drugim opozorilo na posebno naravo plačila za poslovno uspešnost kot ene od zakonskih možnosti nagrajevanja delavcev. V nasprotju z delovno uspešnostjo, ki se določa glede na gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi in je slednja vezana na delavčev dejanski prispevek delodajalcu v obliki opravljenega dela, je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote. Slednja je namreč odvisna od številnih drugih dejavnikov (npr.: od tržnih razmer, poslovnih odločitev, ipd.), ne le od kakovosti ali celo zgolj obsega opravljenega dela delavcev. Plačilo iz naslova poslovne uspešnosti predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja praviloma vseh delavcev pri delodajalcu in ne individualnega prispevka delavca k uspešnosti poslovanja delodajalca. Glede na navedeno bo tako potrebno preveriti obstoječe akte o izplačilu poslovne uspešnosti in jih po potrebi uskladiti z najnovejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v zvezi s prepovedjo diskriminacije.

 

Vir:
- VSRS Sklep VIII Ips 9/2024 z dne 20. 08. 2024.