Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

17.05.2023

Evidenca o izrabi delovnega časa je ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni.

Spremembe in dopolnitve ZEPDSV naslavljajo težave, ki so bile zaznane pri izvajanju ZEPDSV v praksi in v tem sledijo pobudi za spremembe, ki jo je podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke.

Ključne spremembe

- Spremenila in dopolnila se bo definicije delavca tako, da se kot delavec šteje tudi delavec, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Natančneje določa tudi opredelitev delodajalca z dopolnitvijo, da se v smislu ZEPDSV kot delodajalec šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca.

- Za zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora bo po novem potrebno v evidenco o izrabi delovnega časa vpisovati tudi podatke o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljenih urah v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

- Dodaja se obveznost delodajalca, da delavca pisno obvešča o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.

- Uvaja se obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.

- Nadalje novela odpravlja neskladnost z Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1). Ta v svojem 45. členu določa, da mora delodajalec prijaviti delavca v socialno zavarovanje z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Določba ZEPDSV, ki je za prijavo določala osemdnevni rok od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, je v tem delu z novelo razveljavljena.

- Spremembe ZEPDSV vključujejo tudi vprašanje načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za določene delodajalce, in sicer predvideva obvezno uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali zaradi vodenja evidenc po ZEPDSV ter možnost vzpostavitve elektronskega načina vodenja evidence v primerih, ko so predlog za obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa podali delavci (preko sindikata pri delodajalcu, sveta delavca ali delavskega zaupnika).

- Kazenske določbe novela posodablja z določitvijo zneska glob v evrih, saj so v veljavni ureditvi določene še v tolarjih. Za določitev višine glob v predpisanem razponu novela pooblašča inšpektorja za delo. Končno uvaja sankcijo za odgovorno osebo za primer kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc, ki jih vodijo delodajalci.

Spremembe zakona začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (20.05.2023), uporabljati pa se začnejo šest mesecev po njegovi uveljavitvi (20.11.2023).

Viri:
• https://www.uradni-list.si/novice/pogled/kaj-prinasa-novela-zakona-o-evidencah-napodrocju-
dela-in-socialne-varnosti
• https://www.gov.si/novice/2023-01-13-vlada-potrdila-spremembe-zakona-o-evidencah-napodrocju-
dela/