Letni dopust in regres 2023

06.02.2023

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Delodajalec mora delavcu vsako
leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta pripada delavcu v tekočem koledarskem
letu. Odločbo oz. sklep mora izdati najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu. Delavec mora biti do
tega datuma obveščen bodisi pisno bodisi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja delodajalec.
Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela
polni delovni čas ali krajši delovni čas. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh, delavec ne more dopusta
izrabljati po urah.

Minimalno število letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
Primer:
• če delavec dela 4 dni v tednu, je minimalno število 16 dni letnega dopusta,
• če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število 20 dni letnega dopusta,
• če delavec dela 6 dni v tednu, je minimalno število 24 dni letnega dopusta

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo:
• prazniki in dela prosti dnevi,
• odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe,
• drugi primeri opravičene odsotnosti.

ZDR-1 določa primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:
• Starejši delavci (nad 55 let), invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro imajo pravico do najmanj
po 3 dodatne dneve letnega dopusta za posamezni primer.
• Delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki
urejajo družinske prejemke, imajo pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta.
• Za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let ima delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega
dopusta.
• Delavcu, ki je mlajši od 18 let pripada dodatnih 7 dni.
Dodatni dnevi letnega dopusta kot določa ZDR-1 so lahko določeni v kolektivni pogodbi ali se določijo z internim
aktom na ravni podjetja.

 

1. IZRABA LETNEGA DOPUSTA

Delavec se letnemu dopustu ne more odpovedati, saj mu po ZDR-1 pripada. V kolikor delavec preneha z delovnim
razmerjem, se za neizrabljen dopust z delodajalcem lahko dogovori za denarno nadomestilo. Opozoriti vas
moramo, da zadnji primeri Sodne prakse nalagajo obveznost delodajalcem, da v kolikor delavec do prenehanja
delovnega razmerja ni izkoristil pripadajočega letnega dopusta, mu je neizrabljen dopust potrebno izplačati, ne
glede na to na kateri strani je razlog za neizkoriščen dopust. V primeru, da delavec ne preneha z delovnim
razmerjem in ne koristi letnega dopusta v predpisanem roku (do 30.06. v naslednjem koledarskem letu), mu leta
propade.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delavec in delodajalec
se o izrabi letnega dopusta dogovorita, vendar se pri dogovoru upoštevajo tako potrebe delovnega procesa kot
tudi potrebe delavca. Delodajalec lahko od delavca zahteva, da planira vnaprej izrabo najmanj dveh tednov
letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, vendar
mora o tem obvestiti delodajalca najmanj 3 dni pred izrabo. V primeru, da je ogrožen delovni proces, lahko
delodajalec odsotnost delavca zavrne. V času šolskih počitnic lahko delavci, ki imajo šoloobvezne otroke, izrabijo
najmanj teden dni letnega dopusta. V primeru, da je ogrožen delovni proces, lahko delodajalec odsotnost delavca
zavrne.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan
izrabiti vsaj dva tedna dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Preostanek dopusta v dogovoru z
delodajalcem delavec lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. V primeru, da delavec zaradi bolezni ali
poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za varstvo in nego otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta v
tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta, lahko ves letni dopust izrabi do 31. decembra
naslednjega leta.

2. SORAZMERNI DEL DOPUSTA

Delavcu pripada celoten letni dopust, če je zaposlen skozi celo leto. V kolikor delavec, ki sklene delovno razmerje
ali mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje
zaposlitve krajše od 1 leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega
dopusta).

Primer:
Delavec, ki je zaposlen od 1.1.2023 do 15.6.2023 (5 dopolnjenih mesecev) je upravičen do 5/12 dopusta. Pri
izračunavanju sorazmernega dela dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec
dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem
delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Sodna praksa in priporočila inšpektorjev:
V zadnjem času inšpektorji priporočajo, prav tako so znane že nekatere sodne prakse na to temo, da se naj bi
sorazmerni del dopusta (enako nato velja tudi za izračun in izplačilo regresa) izračunaval tudi na dneve zaposlitve
in ne zgolj na dopolnjene mesece. To pravilo sicer še ni uzakonjeno, kar pomeni, da za delodajalce ni zavezujoče.

Primer izračuna: Pričetek delovnega razmerja 15.04.2023. Za celo leto pripadajoči dopust 20 dni. Izračun
sorazmernega dela letnega dopusta: 20/12*8 = 13,33 + 20/12*1/30*15 = 0,83. Skupaj pripadajoči letni dopust
14,16, kar zaokrožimo na 14 dni dopusta. Ponovno poudarjamo, da to pravilo še ni uzakonjeno.

 

3. IZREDNI (plačani) DOPUST

Delavec ima po ZDR-1 v posameznem koledarskem letu pravico do odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih
dni zaradi osebnih okoliščin kot so:
• lastne poroke,
• smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otroka ali posvojenca, otroka zakonca ali zunajzakonskega
partnerja,
• smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
• hujše nesreče, ki zadane delavca,
• spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan (sprememba 2020, dopolnitev 165.
člena ZDR-1).
Drugače oz. za druge osebne okoliščine lahko Kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti določajo še dodatne
dni izrednega dopusta.

 

REGRES ZA LETNI DOPUST

Dolžnosti delodajalca:
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust.
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do
sorazmernega dela regresa.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa
sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjeme so v primerih, ko
delavec dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.

Višina regresa:

Minimalna višina regresa:
Delodajalec mora izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (ta za leto 2023 znaša
1.203,36 €).
V kolikor za delodajalca obstaja zavezujoča Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti in je z njo določen
višji znesek regresa od zakonskega minimuma, mora delodajalec kot obvezni minimum upoštevati
kolektivno pogodbo in izplačati višji znesek od minimalne plače.
Ravno tako je delodajalec dolžan izplačati višji regres od zakonskega minimuma v primerih, če je višji
znesek določen v internem aktu ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Priporočamo, da delodajalec
višino regresa določi z internim aktom (lahko s sklepom, ki ga sprejme za vsako leto posebej v začetku
leta oz. ob sprejemanju plana družbe), predvsem v primeru, če bo regres izplačeval nad minimalnimi
zneski, ki ga zavezujejo.
Višina regresa po kolektivnih pogodbah (po trenutno znanih podatkih):

Maksimalna višina regresa brez obdavčitve
Do višine 100% povprečne plače predpreteklega meseca v RS je regres neobdavčen in neoprispevčen.
Trenutno je zadnja znana povprečna plača v RS za november 2022 in znaša 2.244,35 eur. Če bo
delodajalec izplačeval regres nad tem zneskom, bo potrebno od zneska, ki presega 100% povprečne
plače predpreteklega meseca v RS, obračunati in plačati tako dohodnino kot prispevke za socialno
varnost v breme delavca in delodajalca.

Izplačilo regresa :
Regres za letni dopust se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti je lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši
rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Regres je torej
možno izplačati po 1. juliju tekočega leta le v primeru, da sta izpolnjena pogoja:
- delodajalec je nelikviden in
- obstaja zavezujoča kolektivna pogodba za delodajalca, ki omogoča, da se v primeru
nelikvidnosti regres lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

Možnost obročnega plačevanja regresa:
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega leta.
To ne pomeni, da mora biti regres izplačan v enkratnem znesku – lahko je izplačan v več zneskih, vendar
mora biti v celoti plačan do 1. julija oz. 1. novembra (ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v prejšnjem
odstavku).
Izhajajoč iz navedenega se načeloma izplačila, opredeljena kot regres na podlagi pravice, določene po
1. juliju tekočega leta, davčno ne morejo obravnavati kot regres. Pravica do regresa pomeni pravico
delavca, zato mora biti višina regresa za letni dopust vnaprej določena, vključno z navedbo, da bo
izplačana v več obrokih, nepogojna in neodvisna od bodočega poslovnega rezultata in likvidnosti
družbe, saj je to v korist in varstvo te delavčev pravice, kar omogoča predvidljivost in tudi iztožljivost
te pravice.

Davčna obravnava:
Regres za letni dopust je do višine 100% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v
Republiki Sloveniji (trenutni znesek znaša 2.244,35 eur) izvzet iz obveznosti plačila dohodnine in
prispevkov.
V osnovo za prispevke in dohodnino se všteva le znesek regresa, ki presega 100% povprečne plače
predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji.
V tem primeru se obračun akontacije dohodnine izračuna od zneska regresa nad 100% povprečne plače
po povprečni stopnji dohodnine, saj se regres izplačuje za celotno koledarsko leto, t.j. 12 koledarskih
mesecev.

Kazen :
Z globo od 3.000 do 20.000 € se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131.
členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Delavec se lahko v primeru kršitve zakonskih določil glede izplačila regresa obrne na delovno
inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Delavec lahko zaradi kršitev zakonskih določil glede izplačila
regresa vloži individualni spor zoper delodajalca pred pristojnim delovnim sodiščem. Terjatev zastara
v roku 5 let.

Vračilo sorazmernega dela (preveč izplačanega) regresa:
V primeru, da je delavcu že bil izplačan regres v celotnem znesku, delavec in delodajalec pa sta kasneje
prekinila pogodbo o zaposlitvi, je delavec upravičen le do sorazmernega dela regresa. Šteje se namreč,
da delavcu pripada regres v skladu z določili ZDR-1.
Glede na zadnja FURS pojasnila (le-ta smo vam že posredovali) za primere, ko delavec do 1. 7. prejme
celoten znesek regresa za letni dopust, ki je v celoti neobdavčen, ker ne presega zakonske višine
neobdavčenega regresa (do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji), nato pa mu
delovno razmerje pri delodajalcu preneha pred koncem leta, velja, da lahko ob prenehanju delovnega
razmerja delodajalec od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga potem delavec vrne
ali pa se delavec z vračilom ne strinja. Delodajalec pa se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela
regresa od delavca ne bo zahteval.

Torej so možne tri opcije:

• delavec vrne sorazmerni del preveč izplačanega regresa (delavec se mora z vračilom strinjati,
saj delodajalec ne sme sam posegati v delavčevo plačo – v ta namen predlagamo, da delavec in
delodajalec pred prenehanjem delovnega razmerja skleneta ustrezen sporazum o vračilu
sorazmernega dela regresa – lahko se sporazum o vračilu regresa doda v Sporazum o
razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi); ali

• delavec ne vrne sorazmernega dela regresa: V kolikor delavec v primeru prekinitve delovnega
razmerja sorazmernega dela regresa ne vrne, delodajalcu ni treba popravljati REK obrazca
oziroma to pomeni, da se še vedno celoten tako izplačan regres ne šteje v davčno osnovo in
osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost. Niti v ZDoh-2 niti v ZPIZ-2 namreč ni zakonske
podlage za to, da bi se višina limita za neobdavčen oziroma neoprispevčen regres za letni
dopust upoštevala v sorazmernem delu, če delavcu po delovnopravni zakonodaji ne pripada
celoten regres. Ob tem je zlasti bistveno izpostaviti dejstvo, da so bili v času izplačila regresa
izpolnjeni pogoji za njegovo izplačilo in delodajalec ni mogel predvideti, da bo delavcu
naknadno po izplačilu regresa prenehalo delovno razmerje; ali

• delodajalec vračilo preveč plačanega regresa zahteva v civilnem postopku pred sodiščem,
delodajalec za razliko nad pripadajočim delom regresa prav tako obračuna in plača prispevke
za socialno varnost delavca in delodajalca ter dohodnino, nato gre v civilni postopek pred
sodišče. Ta način je zamuden, zato predlagamo, da se delodajalec z delavcem pravočasno
sporazumno dogovori za vračilo preveč plačanega regresa.