fax. 01 519 81 14
email: info@konto.si
16.07.2020
Napotitev na čakanje na delo v skladu s tem zakonom je možna najdlje do 31.07.2020,
Vlada Republike Slovenije pa lahko ukrep s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega
meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.
V nadaljevanju zaradi lažjega razumevanja povzemamo določila ZIUOOPE, ki se v zvezi z
začasnim čakanjem na delo še vedno uporabljajo in smo vas o njih obveščali v enem od
prejšnjih newslettrov:
Za čas čakanja na delo je delavec upravičen do nadomestila plače v skladu s 138. členom
ZDR-1 – 80%, nadomestilo pa ne sme biti nižje od minimalne plače.
Delodajalec mora v tem času redno izplačevati plače in ne sme odrejati nadurnega dela. Ravno
tako ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače.
Delodajalec lahko uveljavlja delno vračilo nadomestila plače v višini 80% nadomestila plače
(20% nadomestila bremeni delodajalca). Delno povračilo nadomestila plače je omejeno z
višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti – 892,50 eur.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v
elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve na začasno čakanje
na delo, vendar najpozneje do 31.7.2020, oziroma v primeru podaljšanja s sklepom vlade do
31. avgusta 2020 oziroma do 30. septembra 2020. Če je delodajalec napotil delavce na začasno
čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, lahko vloži
vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
Zavod o vlogi odloči v 15 dneh s sklepom. Delno nadomestilo se delodajalcu izplačuje mesečno
in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
Delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo
opravljati dela, so upravičeni do nadomestila plače.
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne
morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna
razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena
karantena.
Pravice in obveznosti delavcev:
(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu
meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu
s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima
pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga – 80% osnove.
(2) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne
more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more
organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca,
ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga – 80%
osnove.
(3) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja
dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more
opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more
organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal – 100%.
(4) Javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v
tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na
delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki
bi jo prejel, če bi delal – 100%.
(5) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu,
ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi
naslednjih osebnih okoliščin:
− smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca
ali zunajzakonskega partnerja,
− smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
− rojstva otroka.
Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom,
ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile – 50% osnove.
Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere
izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
(6) Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.
(7) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, izkaterih mu je bila odrejena karantena.
(8) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.
Uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače:
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v
elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka
odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati
dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela
na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za
zdravje, ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče
organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz petega odstavka 15. člena tega
zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
(3) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja
splošni upravni postopek.
(4) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače, sklene
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih
nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
(5) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za
izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila
nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge
za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in
poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
Višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače:
(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela,
Republika Slovenija povrne v celoti.
(2) Povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene, razen za delavce, za katere plačilo
nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem
deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po
tem zakonu.
(3) Delodajalcu pripada nadomestilo zaradi odrejene karantene za dejansko mesečno oziroma
tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
(4) Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem,
ki so bili do njih upravičeni.
Obveznosti delodajalca:
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače zaradi karantene mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
Časovno uveljavljanje delnega povračila nadomestil plače delavcem:
Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.
Navajamo le spremembe v primerjavi z ZIUOOPE:
(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 14. člena ZlUOOPE mora delodajalec pisno odredbo o delu
s skrajšanim delovnim časom poslati Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih delovnih
dneh od dneva odreditve.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE mora delodajalec vlogo za dodelitev
subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. decembra 2020.
(3) Ne glede na določbe 18. člena ZlUOOPE mora delodajalec, če delavca pozove, da opravlja delo s
polnim delovnim časom, o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Konto d.o.o.
Litostrojska Cesta 52a
SI-1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0) 1 514 00 16
Fax: +386 (0) 1 519 81 14
E-mail: info@konto.si
Copyright Konto
Vse pravice pridržane
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.